V današnjem času že vsi govorijo o čuječnosti. Kaj pa sploh je čuječnost t.i. »mindfulness«?

Mateja Lenarčič, 05.06.2021, Delo, Svet kapitala

Poglejmo najprej, kaj čuječnost ni: Ne gre za življenje v idealiziranem svetu, kjer odmaknjeno lebdimo in smo stalno, že kar nadležno pozitivni. Niti ne gre za »new age« metodo. Ni nekaj, kar ti nekdo da ali naredi. Ne gre za tehniko sproščanja in relaksacije, čeprav je to lahko eden od stranskih učinkov. Ne gre za trening globokega dihanja ali zmanjšanje vaše ostrine ali fokusa  – ravno obratno. Ni nekaj, za kar je potrebno leta prakse, preden vidite pozitivne rezultate. Pozitivni rezultati se lahko vidijo že po 8. tednih. Ni tehnika, ki odžene stran misli.

Čuječnost pomeni usmerjanje pozornosti na poseben način: z namenom, v sedanjem trenutku, neobsojajoče (dr. Jon Kabat-Zinn). Dr. Jon Kabat-Zinn je na Medicinski fakulteti Univerze Massachusetts v ZDA razvil znanstveno raziskani program na temelju čuječnosti MBSR “Mindfulness-Based Stress Reduction”, ki je v tujini že zelo uveljavljen tudi v delovnih okoljih. Je metoda mentalnega treninga, lahko bi ji rekli fitness trening za možgane. Vključuje formalne in neformalne vaje za fokus, razvijanje samozavedanja in ostalih kvalitet (razumevanje, empatija, intuicija…). Izhaja iz več kot 2500 let starih meditativnih praks na Vzhodu. Je sposobnost vsakega človeka in spretnost, ki se je lahko naučimo in jo razvijamo z raznimi tehnikami.

Kaj se zgodi, ko trenirate čuječnost?

Poveča se sposobnost pozornosti in fokusa. Ko se naučite upravljati svojo pozornost, se naučite upravljati svoje misli. Naučite se osredotočati in ohranjati fokus, tam kjer želite in toliko časa kot želite, pa naj gre za branje tega članka, e-maila, sestanek ali ljudi, s katerimi ste. Z drugimi besedami, trenirate svojo prisotnost.

Splošno zdravje se izboljša. Številne znanstvene raziskave so pokazale, da čuječnost pozitivno vpliva na našo fiziologijo, psihologijo in delovno uspešnost. Na fiziološki ravni so raziskovalci dokazali, da trening čuječnosti okrepi imunski sistem, niža krvni pritisk in srčni utrip. Poleg tega ljudje, ki vadijo čuječnost, bolje spijo in se počutijo manj pod stresom.

Reševanje problemov in druge kognitivne sposobnosti se bistveno izboljšajo. Trening čuječnosti poveča gostoto sivih celic v naši možganski skorji, delu možganov, ki razmišlja racionalno in rešuje težave. Zaradi tega povečanja se izboljša kognitivna funkcija, kar posledično pomeni boljši spomin, večjo koncentracijo, večjo kognitivno prožnost in hitrejši reakcijski čas. Z vsemi temi prednostmi so raziskave pokazale, da ljudje, ki prakticirajo tehnike čuječnosti, poročajo o splošno izboljšani kakovosti življenja.

Trajnostno povečanje organizacijske uspešnosti. Prednosti čuječnosti so se pokazale tudi v organizacijah. Po le 8. tednih treninga že 15 do 20 minut dnevno so raziskave dokazale pomembno izboljšanje osredotočenosti, zavedanja, spomina, uspešnosti dela in splošnega zadovoljstva z delom. Udeleženci so poročali tudi o zmanjšanju stresa in boljši percepciji ravnovesja med poslovnim in privatnim življenjem. Med »mindfulness« vadbo se možgani dobesedno znova zaženejo in preoblikujejo. Področja možganov, povezana s koncentracijo in reaktivnostjo na stres, postanejo bolj siva in bolj uravnotežena. Amigdala, del možganov, povezan s stresom, postane manj občutljiv in se manj verjetno po nepotrebnem sproži. Ugotovili so tudi druge podobne koristi, vključno z večjo ustvarjalnostjo in inovativnostjo, izboljšanimi odnosi na delovnem mestu, nižjo odsotnostjo z dela in izboljšanim etičnim odločanjem.

Močnejša izvršilna funkcija možganov nas naredi boljše vodje. Čuječnost spremeni naše dojemanje resničnosti. Redna vadba čuječnosti povzroči premik kognitivnega nadzora v čelnih možganskih regijah. To nam omogoča, da zaznavamo sebe, svoje misli, čustva, občutke, in druge ljudi bolj zavestno ter zavestno izberemo svoje odzive, da nas ne vodijo več avtomatke »boj ali beg« reakcije, ter imamo večjo čustveno prožnost.

Te spremembe v možganih nam pomagajo zaznavati situacije in se odločati iz našega zavestnega uma, pri čemer se izognemo nekaterim pastem naših nezavednih pristranskosti. Izboljša se tudi naša izvršilna funkcija v možganih, nadzorni center za naše misli, besede in dejanja. Dobro razvita izvršilna funkcija nam omogoča, da bolje vodimo sebe in druge z osredotočenostjo in jasnostjo k skupnim ciljem. Z močnejšo prefrontalno aktivnostjo onemogočimo našo težnjo po raztresenosti in postajamo bolj prisotni, osredotočeni in pozorni.

Kako začeti s čuječnostjo na delovnem mestu?

Uvedite dnevno rutino in vsak dan 15 minut vadite tehnike čuječnosti. Večina ljudi meni, da so jutra najboljši čas za vadbo čuječnosti, lahko pa to storite kadar koli v dnevu.

Ustavite večopravilnost. To povzroča, da je vaš um poln, zaseden in pod pritiskom. Zaradi tega ste reaktivni. Poskusite ohranjati osredotočenost na eno samo nalogo.

Izogibajte se branju e-mailov ali telefonskih sporočil in novic, kot prvo dnevno aktivnost. Naš um je zjutraj najbolj zbran in ustvarjalen. To je čas za osredotočeno, strateško delo in pomembne pogovore. Če e-maili in telefonska sporočila postanejo prva naloga dneva, se vaš um preusmeri k avtomatskim reakcijam  in zapravite priložnost, da uporabite potenciale vašega uma.

Vprašajte se in ozavestite, katere stvari na delovnem mestu delate po avtomatskem pilotu?

Upočasnite, da pospešite. Upočasnitev ali celo občasna ustavitev lahko pomaga zaposlenim, da postanejo pri delu bolj učinkoviti, produktivni, zadovoljni, vzdržljivi in bolj zdravi.

Izberite 3 stvari, ki jih lahko naredite drugače, na primer se na sestanku usedete na drugo mesto, na e-maile odgovarjate le ob določenem času dneva, si vsako uro vzamete 5-minutni odmor.

Članek je bil objavljen tudi na spletni strani Delo, Svet kapitala:

https://svetkapitala.delo.si/mnenja/cujecnost-na-delovnem-mestu/