Mateja Lenarčič, 10.09.2021, Viva, Medicina in ljudje

Odločilna za zaupanje sta ustrezen pogovor in človeški stik. Zaupanje se gradi počasi. A v sedanjem času t. i. korona ukrepov, ko je ljudem praktično odvzet prost, upravičen in pomirjujoč dostop do zdravnika in ambulante, to spodkopava tudi zaupanje v zdravstvo in zdravnike. Ko telefoni zvonijo v prazno in ljudje čakajo tudi po več ur na sprejem, ko je pogoj za sprejem in obravnavo testiranje, vse to ovira zaupanje.

Za odnos med zdravnikom in pacientom, temelječ na obojestranskem zaupanju in spoštovanju, je potreben čas. Sistem pa je naravnan ravno proti temu. V tem hitrem času bi vsi radi vse – tudi zdravje – takoj in hitro. Zdravniki imajo premalo časa za pacienta in pacienti ne dobijo od zdravnika tega, kar pričakujejo. V tem odnosu imata vsak svojo odgovornost in je ne moreta preložiti na drugega.

Dober zdravnik si vzame čas za pacienta in mu pokaže, da mu je mar zanj, v pomoči pacientom vidi smisel in vsakemu da to, kar mu kot zdravnik lahko da. Dober zdravnik se točno zaveda svoje vloge, za to pa potrebuje čas in vrednote, ki se jih drži. Pacienti, ki vidijo v tem neko vrednoto, so tudi sami pripravljeni govoriti resnico, iskreno govorijo o težavah, pripravljeni so sprejeti pomoč in si nato tudi sami pomagati. Če prideš k zdravniku, naj bi prišel k nekomu, ki ti bo znal pomagati tako, da si boš lahko potem sam pomagal. Zdravnik mora znati prisluhniti pacientu in tudi pacient zdravniku, nato pa mora pacient aktivno poskrbeti za svoje zdravje.

Pacient mora čutiti, da ga zdravnik sliši

Kakovostna interakcija omogoča tudi večjo samostojnost pacienta in odločanje. Pacient rabi čutiti, da je zdravnik tam z njim in ga res sliši, ne le posluša. To kaže tudi s tem, da se mu ne mudi oditi, ima očesni stik s pacientom, sta na enaki ravni in sodelujeta, da se zdravnik v komunikaciji ne dviga nad pacienta. V stiku s pacientom izraža toplino in interes za sočloveka. Za vzpostavitev odnosa s pacientom je potrebna odprta, osebna komunikacija, ki sporoča skrb, empatijo in sočutje. Zelo pomembno je, da zdravnik čuječe posluša. Zaupen odnos pacient in zdravnik soustvarjata.

Za zaupanje je pomembna zdravniška etika

Odločilna za zaupanje je zdravniška etika, da zdravnik ne pogojuje ali sili pacienta v medicinske postopke in posege, saj tega tudi ne sme. Moralna načela, zapisana v Hipokratovi prisegi, morajo ostajati temelj zdravniške morale, etike in prakse.

Po Helsinški in Ženevski deklaraciji ter Nürnberškem kodeksu ni dovoljen noben poseg v telo posameznika brez njegovega soglasja. Ne sme se dopustiti poseganje v temeljne pravice ljudi, npr. v osebno svobodo posameznika, da odloča o svojem telesu oziroma posegih vanj. Nujen je strpen, odprt in čuječ dialog. Pacient se mora prostovoljno in svobodno odločati kot objektivno informirani posameznik brez zunanjih omejitev, vplivov ali pritiskov. Še toliko bolj pomembno je to zavedanje, ko gre za otroke ter udejanjanje njihovih pravic.

Tudi Priročnik zdravniške etike Svetovnega zdravniškega združenja navaja, da pogosto etika postavlja višje zahteve kot zakon in da včasih etika zahteva, da zdravnik prekrši zakon, ki bi od njega zahteval neetično ravnanje.

Od zdravnika pacient pričakuje pojasnila

Zdravnik naj res dobro posluša in pacientu nameni dovolj časa. Da ne predpiše le tablet na recept ali izda napotnico, temveč tudi pojasni, kako lahko terapija ali zdravila pomagajo. Predlaga npr. tudi določeno vadbo – telesno in mentalno, in druge načine za spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Pomembno je, da pacient in zdravnik sodelujeta in skupaj ugotovita, kaj je najboljše in kako se zdraviti, s konvencionalnimi in/ali alternativnimi pristopi. Temelj je, da si zdravnik želi pristnega odnosa s svojimi pacienti.

Kot pravi dr. Uroš Dobnikar: »Bistveno je, da odnos zdravnik – pacient temelji na resnici, in če je temelj resnica, vse teče gladko in brez zapletov. V dobro vseh, ki sodelujejo. In v resnici zdravniki zdravijo samo posledice bolezni in poškodb. V resnici nikogar ne znamo pozdraviti – razen sebe. Bolniku lahko zdravnik samo olajša trpljenje in mu pokaže pot. Pot, po kateri bo prišel do zavedanja, da se lahko pozdravi sam. Da se lahko samo sam zares pozdravi! Ko zdravnik dela iz srca, pokaže razumevanje in sočutje. V pacienta vnese mir in zaupanje v ozdravljenje. Mu prizna, da ga ne zna pozdraviti. Da mu lahko samo pomaga, in mu tudi pomaga, kar zelo dobro zna!«

Kako se res slišati, ne le poslušati, tudi ko smo na »nasprotnih« bregovih?

Za čuječe poslušanje svoje aktivnosti pustimo ob strani. Pokažemo zanimanje za sogovornika, vzpostavimo očesni kontakt. Določimo namero za globoko poslušanje in globlje razumevanje. Smo popolnoma prisotni z osebo, ki govori. Smo iskreni, poslušamo odprto in ne sodimo, kaj sogovornik govori.

Damo drugemu čas in prostor, ki ga potrebuje, da se lahko izrazi. Se ne fokusiramo nase, ne prekinjamo drugega, ne čakamo, da odgovorimo. Le globoko poslušamo in se zanimamo za sogovornika. Ne primerjamo s svojimi izkušnjami. Nimamo potrebe, da bi imeli prav, ne skušamo predvidevati, kaj bo sogovornik rekel. Ne planiramo, kaj bomo odgovorili in ne dajemo nezaželenih nasvetov.

Poskušamo resnično razumeti, smo empatični in sočutni. Globoko poslušanje izvira iz želje po boljšem razumevanju osebe ali situacije in pristni povezanosti. Odprti smo za presenečenja in nova spoznanja. Čim globlje poslušamo, tem globlje bo druga oseba pripravljena deliti in se z nami povezati. Na tem mestu večje povezanosti in ranljivosti poteka resnično sodelovanje in razumevanje. Poslušati, da bi razumeli, je praksa, ki zahteva veliko vaje in samozavedanja.

V sklopu treningov MBSR »Mindfulness-Based Stress Reduction«, delavnic čuječega dialoga in komunikacije ter individualnega svetovanja na temelju MBSR, ki jih v Sloveniji za posameznike in organizacije izvajamo na Inštitutu MEDIUS, zdravstveni delavci pridobijo tudi neposredne kompetence za uporabo veščin čuječe komunikacije s pacienti, obravnavo in svetovanje pacientom, ob uporabi MBSR tehnik manj stresa na delovnem mestu in boljše odnose s sodelavci.

*Mag. Mateja Lenarčič, direktorica in ustanoviteljica MEDIUS, Inštituta za čuječnost in mediacijo, certificirana učiteljica MBSR na University of Massachusetts, Medical School v ZDA in na Institute for Mindfulness-Based Approaches v Nemčiji. Več na: www.institut-medius.si, info@institut-medius.si, facebook.com/institutmedius

Članek je bil objavljen tudi na spletni strani Viva, Medicina & ljudje:

https://medicina.finance.si/8979228/Kako-vzpostaviti-zaupanje-v-odnosu-med-zdravnikom-in-pacientom?