Samosočutje: Bistveno je dobro ravnanje s seboj

Mateja Lenarčič, 10.12.2021, Viva, Medicina in ljudje

Ideja o samosočutju se sliši preprosto, a je morda komu najtežja stvar. Ko na primer na delovnem mestu doživimo spodrsljaj, se ponavadi branimo in obtožujemo druge ali pa se obsojamo. Noben tak odziv ni koristen. Izogibanje odgovornosti lahko trenutno ublaži občutek neuspeha, vendar na račun učenja. Po drugi strani se kritiziranje in »samobičanje« morda zdi upravičeno, a lahko privede do netočne ocene lastnega potenciala, kar spodkopava osebnostni razvoj.

Ljudje, ki se namesto tega odzovejo s sočutjem do sebe, ponavadi kažejo tri vedenja: prvič, bolj so prijazni kot obsojajoči do lastnih spodrsljajev; drugič, priznavajo, da so tudi neuspehi skupna človeška izkušnja; in tretjič, uravnoteženo se zavedajo neprijetnih čustev, kadar se spotaknejo ali padejo – dovolijo si čutiti, da se počutijo slabo, vendar ne pustijo, da neprijetna čustva prevzamejo moč nad njimi.

S samosočutjem si izkažemo enako prijaznost, razumevanje in skrb kot dobremu prijatelju, ki se sooča z neuspehom ali izzivom. Pri samosočutju ne gre za samopomilovanje, ne pomeni šibkosti, zaradi tega ne boste postali narcistični ali sebični. Samosočutje je pravzaprav temelj za prožno odpornost.

Koristi razvijanja samosočutja

Koristi razvijanja samosočutja je veliko in so povezane tudi z vodstvenimi sposobnostmi.

Čustvena inteligenca: študije kažejo, da imajo ljudje, ki prakticirajo sočutje do sebe, višjo raven čustvene inteligence, so sposobni ohraniti mirnost, ko občutijo razburjenje, in navadno doživljajo več zadovoljstva in optimizma.

Prožna odpornost: po raziskavah imajo sočutni ljudje tako visoke standarde kot ljudje, ki jim primanjkuje samosočutja, vendar je manj verjetno, da bodo tisti z visokim samosočutjem neupravičeno in neproduktivno trdi in težki do sebe, če ne izpolnjujejo lastnih standardov. Sočutje nas podpira, ko se premikamo po zastojih, ob spodrsljajih si povrnemo jasnost in gremo naprej.

Miselnost rasti: študije dr. Kristin Neff kažejo, da so ljudje, ki so zelo sočutni, bolj usmerjeni v osebno rast. Namesto izogibanja izzivom bolj verjetno oblikujejo načrte za dosego svojih ciljev.

Integriteta: raziskave kažejo močno povezavo med samosočutjem ter vestnostjo in odgovornostjo, kar kaže na to, da samosočutje vodjem omogoča, da delujejo odgovorno in etično, tudi če sprejemajo težke odločitve.

Sočutje do drugih: iskreno sočutje do drugih se začne s sočutjem do sebe. Vodje, ki znajo razvijati sočutje do sebe in drugih, gradijo zaupanje in psihološko varnost, kar vodi k večji angažiranosti in trajnostni visoki učinkovitosti v timih in organizacijah.

Vodja mora prevzeti odgovornost in slišati ljudi

Vodje potrebujejo zdravo mero samozavedanja in samorefleksije – sposobnost vsakodnevnega stika s svojimi mislimi, čustvi, stališči, motivacijo, vedenjem. Bistveno je, da smo vodja, ki resnično prevzame odgovornost, da smo navzoči, da slišimo ljudi, upravljamo svoje razpoloženje in čutimo, kaj se dogaja okoli nas. Da ostanemo odprti za učenje in rast, da se izognemo togosti in neprilagodljivosti, ki bi jo lahko prinesle dolgoletne delovne izkušnje.

Kot je opisal vodja, ki prakticira tehnike čuječnosti: »Zunanja igra govori o tem, kako narediti vse, kar je treba za vodenje organizacije – pomagati timom, da bodo čim boljši, izkoristiti človeško energijo za ustvarjanje izjemnih rezultatov, vzpostaviti vizijo in nato opolnomočiti druge, da dosežejo izjemne stvari. Naša naloga kot vodij je, da določimo smer, določimo parametre in nato pustimo, da ljudje tečejo z njo. Vendar obstaja veliko stvari, ki jih lahko ovirajo. Strah in negotovost. Stvari, ki nas vračajo v notranjo igro. In tako se naučimo, če želimo obvladati zunanjo igro, se moramo nenehno ukvarjati z notranjo igro.«

Kako razviti samosočutje

Ena najboljših metod za razvijanje samosočutja je razvijanje prakse čuječnosti. Pri pravi praksi čuječnosti gre za veliko več kot le za zmanjšanje stresa. Za začetek razvija našo sposobnost usmerjanja misli, namesto da bi misli usmerjale nas. Povečuje našo osredotočenost. Druga prednost je postopen premik identifikacije, kjer postajamo manj vpeti in zataknjeni v svoje misli in občutke, navade in vzorce. Bolj se lahko poistovetimo s sočutnim notranjim opazovalcem. Ta sočutni notranji opazovalec lahko ustvari distanco od naše osebnosti in sprejme bolj zavestne odločitve.

Kadar se spoprijemamo s težjimi odločitvami, nas lahko hitro ohromi dvom o sebi ali strah. Za jasnost in delovanje potrebujemo samosočutje. Obstajajo vaje za razvijanje te veščine, od kratkih dnevnih praks do tehnik, ki vam pomagajo spremeniti miselnost.

Za začetek krajša vaja

Najlažje je začeti s krajšo petminutno vajo, povezano s temeljnimi elementi samosočutja: čuječnostjo, skupno človečnostjo in prijaznostjo do sebe. Vključite jo lahko kamorkoli v svoj delovni dan: pred sestankom, ko sedite za mizo ali med odmorom. Zavedate se svojih občutkov v telesu, misli in čustev tako, da vas ne preplavijo. Ste polno navzoči v svojem telesu. Tega se naučimo s treningom čuječnosti in tehnikami MBSR. Tako se lahko odločate bolj jasno in modro.

Zavedate se, da niste sami, da je to del življenja, da se tudi drugi tako počutijo in srečujejo s podobnimi izzivi. To podpira občutek povezanosti z drugimi ter vam pomaga razmisliti o ljudeh, ki bi jih lahko vaša dejanja prizadela. In se na primer tudi vprašate, kaj bi bilo zdaj prijazno do sebe. Dobro ravnanje s seboj je bistvenega pomena za vašo lastno motivacijo in sposobnost, da pomagate drugim.

Dodajte meditacijo

Poleg kratkih nekajminutnih vaj svojo zmogljivost krepite tudi z nekoliko daljšimi vajami. Že 15-minutna meditacija sočutja do sebe, ki jo izvajamo redno, vsak dan, bo naredila veliko razliko. Z meditacijskimi tehnikami ljubeče prijaznosti, dobrohotnosti in sočutja do sebe, ki jih izvajamo tudi v MBSR-programih, obudimo in začutimo te kakovosti v sebi. Kot dokazuje tudi nevroznanost, tako spreminjamo strukture in funkcije možganov.

Z rednim namenjanjem časa za razvijanje samosočutja treniramo možgane, da se nagibajo k prijaznosti do sebe, zato nam to postane lažji in vsakodnevnejši odziv, ko so stvari težje. Sočutje je veščina, ki jo lahko natreniramo. Naši možgani imajo neverjetno raven nevroplastičnosti, kar pomeni, da lahko mentalna stanja, ki jih razvijamo, postanejo močnejša in vidnejša.

Spremenite svojo miselnost

Svoje misli in razmišljanje o spodrsljajih, pomanjkljivostih, neuspelih načrtih ali izzivih lahko spremenite. Študije so pokazale, da so tisti, ki so aktivno izvajali samosočutje, poročali o večji motivaciji za spremembe, večji želji po odpravljanju pomanjkljivosti in večjem prizadevanju za splošno izboljšanje.

Rast leži zunaj con udobja

S sočutjem do sebe razvijamo sposobnost, da smo prožno odporni proti spodrsljajem in neuspelim poskusom. Vsa rast leži zunaj con udobja. Naša sposobnost, da se vrnemo pred neuspeli poskus, tvegamo in poskusimo znova, je odvisna od pripravljenosti biti prijazni do sebe, ko nam ne uspe.

*Mag. Mateja Lenarčič je direktorica in ustanoviteljica MEDIUS-a, Inštituta za čuječnost in mediacijo, certificirana učiteljica MBSR na University of Massachusetts, Medical School v ZDA in na Institute for Mindfulness-Based Approaches v Nemčiji. Več na: www.institut-medius.si, info@institut-medius.si, facebook.com/institutmedius

Članek je bil objavljen tudi na spletni strani Viva, Medicina & ljudje:

https://medicina.finance.si/8983977/Samosocutje-Bistveno-je-dobro-ravnanje-s-seboj