Mateja Lenarčič, 11.06.2021, Viva, Medicina in ljudje

Povprečno izgovorimo od 135 do 160 besed na minuto, mož­gani pa delajo s približno od 400 do 600 besed na minuto. Naš um je torej precej hitrejši od ust sogovornika, zato tudi tako zlahka odtava stran. Sposobnost poslušanja je srce in bistvo vsakega zdravega odnosa.

Kako se počutite, ko govorite in vas druga oseba v resnici sploh ne sliši? In kako se počutite, ko ste res slišani od drugega? Poslušamo vsak dan. To smo se naučili že v otroštvu in pride samo po sebi. Pa vendar ni tako preprosto. Raziskave kažejo, da v povprečju poslušamo le s 25-odstotno učinkovitostjo, stanje pa je vse slabše. Eno uro po poslušanju si zapomnimo 20 odstotkov tistega, kar smo slišali. A v resnici imamo sposobnost za globlje poslušanje, ki jo lahko razvijamo, kar pa zahteva vajo.

Ena naših osnovnih potreb je biti slišan in razumljen. Biti povezan s sabo in z drugim. Sposobnost poslušanja je srce in bistvo vsakega zdravega odnosa. Najboljši in zaupanja vredni vodje, sodelavci, partnerji, starši, prijatelji in drugi znajo poslušati. Eno izmed najdragocenejših daril, ki jih lahko v življenju podarimo ljudem, je pripravljenost in sposobnost globokega poslušanja z razvijanjem čuječnosti v komunikaciji.

Kako naj poslušam, da bom drugega res slišal in bo tudi dobil občutek, da je slišan?

Tako da čuječnost prenesemo v komunikacijo in medosebne odnose. Razvijamo navzočnost s sabo in drugo osebo. Zmogljivost poslušanja je dimenzija navzočnosti.

Povprečno izgovorimo od 135 do 160 besed na minuto, možgani pa delajo s približno od 400 do 600 besed na minuto. Naš um je torej precej hitrejši od ust sogovornika, zato tudi tako zlahka odtava stran. S tehnikami MBSR (Mindfulness-Based Stress Reduction) pa se lahko naučimo in prakticiramo polno navzočnost.

Ko se naučimo biti v stiku s sabo, se zavedati svojih občutkov in misli, biti navzoči sami s sabo brez sojenja, smo lahko navzoči tudi z drugimi. Ko imamo pristen odnos do sebe, lahko avtentično komuniciramo tudi z drugimi.

Eno izmed najdragocenejših daril, ki jih lahko v življenju podarimo ljudem, je pripravljenost in sposobnost globokega poslušanja z razvijanjem čuječnosti v komunikaciji.

Odložimo druge aktivnosti

Za čuječo komunikacijo svoje aktivnosti pustimo ob strani. Pokažemo zanimanje za sogovornika, vzpostavimo očesni stik. Določimo namero za globoko poslušanje, globlje razumevanje in povezanost. Smo povsem navzoči z osebo, ki govori. Smo iskreni in če se trenutno ne moremo osredotočiti, izberimo raje drug čas. Poslušamo odprto in ne sodimo, kaj sogovornik govori.

Damo drugemu čas in prostor, ki ga potrebuje, da se lahko izrazi. Ne osredotočamo se nase, ne prekinjamo drugega, ne čakamo, da odgovorimo. Le globoko poslušamo in se zanimamo za sogovornika. Ne govorimo svojih zgodb in ne primerjamo s svojimi izkušnjami. Nimamo potrebe, da bi imeli prav, ne poskušamo predvidevati, kaj bo sogovornik rekel. Ne načrtujemo, kaj bomo odgovorili in ne dajemo neželenih nasvetov.

Poskušamo resnično razumeti, smo empatični in sočutni. Globoko čuječe poslušanje izvira iz želje po boljšem razumevanju osebe ali položaja in pristni povezanosti. Odprti smo za presenečenja in nova spoznanja. Na pogovor gledamo kot na odkritje. Čim globlje poslušamo, tem globlje bo druga oseba pripravljena deliti in se z nami povezati. Pri večji povezanosti in ranljivosti poteka resnično sodelovanje in razumevanje.

Poslušati, da bi razumeli, je praksa, ki zahteva veliko vaje in samozavedanja.

Pomembno tudi na virtualnih sestankih

Čuječe komuniciranje in globoko poslušanje lahko prakticiramo tudi na virtualnem sestanku, ko je v zdajšnjih časih še posebej pomembna človeška nota in občutek povezanosti, če srečanje ni možno v živo.

Zavedati pa se moramo, da daljša uporaba digitalnih orodij za daljše delo ustvarja močno kognitivno obremenitev za naše možgane. Med virtualnim sestankom z več udeleženci »v majhnih škatlah« poskušajo namreč naši možgani obdelati vsakega udeleženca posebej, ga poslušati, razumeti in sprejeti vizualne namige. Še preden se začnete osredotočati na dnevni red sestanka, vaši možgani že nadurno delajo. Morda se tega niti ne zavedate, a že samo delo prek zaslonov kognitivno zelo obremeni možgane. Več virtualnih srečanj je, bolj je to izčrpavajoče za možgane, ki želijo obdelati veliko informacij hkrati. Zato si je pri tovrstnem delu za zasloni in virtualnih sestankih še posebej pomembno vzeti več krajših odmorov. Že nekaj tako preprostega, kot je 10-minutni odmor, ob pravilni uporabi pomaga ublažiti učinke digitalne intenzivnosti.

Kateri so pozitivni učinki čuječe komunikacije v delovnem okolju in življenju?

• Več sodelovanja in angažiranosti bo, ker se vsi vključeni počutijo slišane in spoštovane.
• Učinkovitejše reševanje konfliktov, saj je več pozornosti namenjene temu, kar je izrečeno, namesto da bi govorili impulzivno.
• Z navzočnostjo v svoji tišini boste lažje zbrali in našli informacije, ki bodo izboljšale vaše odločanje.  Vaša empatija se bo povečala, kar je tudi za vodje glavna veščina.
• V osebnem življenju to ljudem, ki jih imamo radi, pomaga vedeti, da so cenjeni. V službi to ljudem okoli nas daje vedeti, da lahko delijo svoje ideje in pridejo k vam na iskren pogovor.
• Naučite se ustvarjati neobsojajoče okolje za svoje prijatelje, družino in sodelavce. To ne pomeni, da ignorirate morebitna pravila, ki jih imate, ampak se s tem vaši zaposleni počutijo vključeni v rast in odločanje. Nič ni bolj pomembno kot ekipa, ki čuti zaupanje, varnost in spoštovanje v medsebojni komunikaciji.

V sklopu programov MBSR (Mindfulness-Based Stress Reduction), delavnic čuječe komunikacije in čuječega dialoga ali individualnega svetovanja na temelju MBSR, ki jih v Sloveniji za posameznike in organizacije izvajamo na Inštitutu MEDIUS, razvijamo tudi zavedanje navad, vzorcev v komunikaciji in konfliktih, učimo se zavedati moči neverbalne komunikacije, spoznamo ovire za to, da ostanemo navzoči in veliko drugega.

*mag. Mateja Lenarčič, direktorica in ustanoviteljica MEDIUS, Inštituta za čuječnost in mediacijo, certificirana učiteljica MBSR na University of Massachusetts, Medical School v ZDA in na Institute for Mindfulness-Based Approaches v Berlinu v Nemčiji. Več na: institut-medius.si in facebook.com/institutmedius.

Članek je bil objavljen tudi na spletni strani Viva, Medicina & ljudje:

https://medicina.finance.si/8976170/V-povprecju-poslusamo-le-s-25-odstotno-ucinkovitostjo